Heaps Good Wine Company

Slovenska vina

Zgodba o tej vinski hiši ni tipična. Nima zgodbe kot večina, ki je v lasti družine že nekaj desetletij, če ne celo stoletij. Če ne to, pa so vsaj živeli na vinorodnih območjih, kjer so se pridelovala vina. Ta zgodba je polna romantike in ljubezni do vina. Govori o tem, kako je mlad in nadobuden vinar Nick zapustil svojo rodno Novo Zelandijo, da bi se učil o vinu.

Nick in renski rizling

Nick je želel pridobivati znanje iz področja kmetijstva, vendar ga živinoreja ni zanimala. Zanimalo ga je vinogradništvo, še posebej pa sorta renski rizling. Ker je prepričan, da se izobraževanje začne šele, ko se zaključi formalno šolanje je spakiral kovčke ter se odpravil v domovino rizlinga, torej Nemčijo. Delal je po petnajstih kleteh po svetu, torej v Avstraliji, Novi Zelandiji, ameriški Kaliforniji, Nemčiji, seveda pa tudi najbolj znani pridelovalki vina na svetu, Franciji.

Z željo po izpopolnjevanju na področju vinarstva se je Nick spet odpravil v Francijo, tam pa v Parizu, mestu ljubezni, spoznal svojo štajersko izbranko, Marijo. Med njima očitno ni preskočila le iskrica, ampak se je vžgal ogenj. Ko sta se vrnila v Slovenijo, se je Nick najprej zaposlil v eni največjih slovenskih vinskih kleti, nato pa spoznal, da hoče pridelovati vina z lastnim podpisom.

Vinogradi pod Pohorjem

Leta 2010 se je odpravil na izlet in le opazoval vinograde pod Pohorjem. Ko mu je bil kateri od vinogradov všeč je preprosto vprašal lastnika, če bi mu prodal grozdje. Takrat je našel tri pridelovalce, vse tri z območja južnega Pohorja.

Res dobro vino

Ko je pridobil pridelovalce, je moral najti še prostor, ki bi bil primeren za predelavo grozdja v vino. Eden od domačinov iz Ritoznoja mu je povedal za star prostor, ki jo tam poznajo kot Bedjaničev štok. Ta se nahaja pod ritoznojskimi vinogradi, tam pa danes deluje Heaps Good Wine. Heaps good je izraz, ki ga uporabljajo v Avstraliji in Novi Zelandiji, pomeni pa “Res dobro”.

Vina iz Heaps Good Wine Company so znana po svoji drugačnosti in seveda tudi po odštekanih etiketah. Danes pridela 15000 steklenic vina, od tega večino proda v tujino. Največ v Avstrijo, Nemčijo in Belgijo, želi pa, da bi še naprej pridelovali butično vino.